Uporaba aromatičnih snovi sega v daljno preteklost. Stare civilizacije so že pred tisočletji uporabljale dišeče rastline v obredne namene, za zdravljenje telesnih in duševnih težav. Aromatične snovi so uporabljali za balzamiranje mumij (Egipčani), razkuževanje v času epidemij (Grki) in odišavljanje (Rimljani). Od desetega stoletja, ko je naravoslovec Ibn Sena izpopolnil postopek parne destilacije, se je razširila uporaba eteričnih olj. Parna destilacija je že zelo stara metoda, posode za destiliranje so uporabljali že v Mezopotamiji pred 5000 leti. Še danes je najbolj pogost način pridobivanja eteričnih olj, čeprav so se razvile nove moderne metode. Izraz aromaterapija je leta 1920 uvedel francoski kemik René-Maurice Gatefossé.
Namen aromaterapije je krepiti človekovo zdravje in dobro počutje. Aromaterapija je oblika alternativne medicine, ki sloni na uporabi eteričnih olj in drugih aromatičnih sestavinah rastlin. Farmakološko delovanje eteričnih olj je antibakterijsko, protivirusno, protiglivično, protivnetno, anksiolitično, protibolečinsko, antidepresivno ter delujejo na več nivojih in sicer na telesnem nivoju (masaža, lajšanje bolečin, kopeli, aromakozmetika..), na mentalnem nivoju (koncentracija, učenje, sistematizacija znanja) ter na čustvenem nivoju (zmanjševanje in odprava stresa, spodbujanje dobrega razpoloženja…). Aromaterapija se izvaja z inhaliranjem, nanašanjem na kožo in uporabo eteričnih olj v prostoru.
Eterična olja in druge naravne snovi se uporabljajo tudi v aromakozmetiki, eni od vej aromaterapije. Taka povsem naravna kozmetika ne vsebuje naftnih derivatov, konzervansov ali drugih umetnih sestavin, ki so velikokrat škodljive za zdravje uporabnika. Prednost aromakozmetike je v individualnem pristopu in dejstvu, da se dotakne vseh nivojev človeka.
