Ljudje, ki so živeli na jadranskih obalah so radi živeli z morjem. Morje je bilo del njihovega obstoja, njihova zakladnica hrane in pot k daljnim krajem, ki so burila njihovo domišljijo. Jasnina sončnih poletnih dni, spomladanski vetrovi so skozi tisočletja vabili mornarje na plovbo po Jadranu, ki pa ni bil vedno takšen. Orkanska burja, neurja, nevihte so kaj hitro ogrozili plovbo. V slovenskem morju je potopljenih več sto razbitih objektov. Največ je potopljenih manjših plovil iz novejšega časa. Na velikem peščenem nasipu, Piranske brajde, leži neznano leseno plovilo. Strokovnjaki domnevajo, da je staro približno 400 let. Barka parnik Izola, vojaško plovilo iz prve svetovne vojne, se nahaja dve milje severno od rta Ronek. Stojanova barka, se je potopila na dnu Koprskega zaliva na meji z Italijo. Domnevno jo lahko opredelimo kot trgovsko trijambornico staro približno 120 let. Enanajbolj znanih in največjih razbitin ob slovenski obali je italijanska potniška ladja Rex. Nekaj časa je nosila celo znamenit modri trak, priznanje za najhitrejšo plovbo čez Atlantski ocean. V centru eksperimentov Koper je Rexsu posvečen predstavitveni plakat z njegovo zgodovino in video s tri dimenzionalnim posnetekom razbitin ter odtisa na morskem dnu. Posnetek je bil narejen z uporabo več žarkovnega sonarja. Leta 2008 je Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, pripravil obsežno razstavo z naslovom, Rex-blišč, propad, obujeni spomin. Zgodbo o znamenti ladiji lahko spoznamo tudi prek pripovedovanja in umetniških del Marjana Kralja (Terčon, Karinja, Marinac, 2009, 250-269; http://www.obala.com/potopljeni_objekti/).
